Modna industrija je bila ocenjena kot resni\u010dno primerna in pripravljena, da vodi tak\u0161no pobudo \u2013 sektor, kjer bi podjetja lahko sodelovala na podlagi skupnih interesov in kjer bi lahko imela dejanja potreben obseg in u\u010dinek. Brez dvoma ima moda industrija izjemen vpliv. V zadnjih desetletjih je moda do\u017eivela znatno rast, saj so se prihodki od obla\u010dil po vsem svetu med letoma 2001 in 2019 podvojili.<\/p>\n\n\n\n
1 Danes industrija zaposluje ve\u010d kot 75 milijonov ljudi po vsem svetu in ustvari 1,5 bilijona EUR prihodkov letno. Pri\u010dakuje se, da se bo ta rast nadaljevala s 7-odstotno letno stopnjo do leta 2024, celo s popravkom gospodarske nestabilnosti, ki jo je povzro\u010dila pandemija.<\/p>\n\n\n\n
2 Tudi modna industrija ima neprekosljiv kulturni vpliv.<\/p>\n\n\n\n
3 Kot kolektiv jo sestavljajo blagovne znamke, ki so del vsakdanjega \u017eivljenja milijard ljudi. V zadnjem desetletju, trajnost je postala vedno ve\u010dja skrb v industriji, ki jo vodijo zavestni potro\u0161niki, gro\u017enja motenj dobavne verige in regulativna pri\u010dakovanja.<\/p>\n\n\n\n
4 Tako v industriji \u017ee obstaja veliko inovativnih in u\u010dinkovitih trajnostnih pobud. Vendar pa je glede na razdrobljeno naravo modne vrednostne verige izjemno zapleteno vpra\u0161anje, ki ga lahko v celoti obvladuje en sam subjekt ali posamezno modno podjetje. \u0160tevilne blagovne znamke in podjetja so naredile pomembne korake: od definiranja prilagojenih trajnostnih ciljev do pove\u010danja sledljivosti dobavne verige za svoje izdelke do vlaganja v preglednost in izobra\u017eevanje potro\u0161nikov. Hkrati so fundacije, inkubatorji, pomagale pri razvoju in spodbujanju alternativnih proizvodnih metod in novih gospodarskih okvirov, kot je kro\u017enost.<\/p>\n\n\n\n
Vemo, da je mogo\u010da bistveno bolj trajnostna modna industrija \u2013 vendar se zavedamo, da okoljskih in dru\u017ebenih vpra\u0161anj ne more re\u0161iti nobena znamka sama. Da bi zmanj\u0161ali na\u0161 vpliv na okolje na zahtevano velikost, bo sodelovanje klju\u010dnega pomena. In sodelovanje mora vklju\u010devati predstavnike iz celotnega modnega ekosistema. Potrebujemo blagovne znamke, trgovce na drobno, dobavitelje, dobavitelje in proizvajalce, ki delujejo usklajeno okoli jasno dogovorjenih ciljev in ciljev. Z eno besedo, na\u0161a prizadevanja za trajnost morajo biti skupna. Vizija je: spodbuditi velike nalo\u017ebe in sprejetje nizkooglji\u010dnih usmeritev, biotski raznovrstnosti prijaznih in oceansko ozave\u0161\u010denih na\u010dinov poslovanja v vsej modi.<\/p>\n\n\n\n
Kak\u0161en je vpliv tekstilne proizvodnje in industrije odpadkov na okolje?<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n Hitra moda, ki omogo\u010da stalno dostopnost novih stilov po zelo nizkih cenah, je povzro\u010dila mo\u010dno pove\u010danje koli\u010dine proizvedenih, uporabljenih in nato zavr\u017eenih obla\u010dil.<\/p>\n\n\n\n Za obravnavanje okoljskih vplivov industrij namerava EU pospe\u0161iti prehod na kro\u017eno gospodarstvo. Komisija je marca 2020 sprejela nov akcijski na\u010drt za kro\u017eno gospodarstvo, vklju\u010dno s strategijo EU za tekstil, z namenom razvoja inovacij in spodbujanja ponovne uporabe v sektorju. Evropski parlament je februarja 2021 glasoval za nov akcijski na\u010drt za kro\u017eno gospodarstvo, ki poziva k dodatnim ukrepom za doseganje oglji\u010dno nevtralnega, okoljsko trajnostnega, nestrupenega in popolnoma kro\u017enega gospodarstva do leta 2050. Vklju\u010deni so tudi stro\u017eji standardi recikliranja in zavezujo\u010di cilji do leta 2030 o uporabi materiala in oglji\u010dnem odtisu. Poraba vode<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n Za proizvodnjo tekstila je treba porabiti veliko vode, da ne omenjam uporabe zemlje za pridelavo bomba\u017ea in drugih vlaken. Ocenjujejo, da je tekstilna in obla\u010dilna industrija v letu 2015 porabila skupaj 79 milijard kubi\u010dnih metrov vode, medtem ko so potrebe celotnega gospodarstva EU v letu 2017 zna\u0161ale 266 milijard kubi\u010dnih metrov. Nekatere ocene ka\u017eejo, da potrebujemo 2700 litrov sve\u017ee vode za izdelavo ene bomba\u017ene majice, katere koli\u010dina je enaka koli\u010dini, ki naj bi jo \u010dlovek spil v 2,5 letih.<\/p>\n\n\n\n Onesna\u017eevanje vode<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n Ocenjuje se, da je tekstilna proizvodnja odgovorna za pribli\u017eno 20 % svetovnega onesna\u017eenja pitne vode zaradi razli\u010dnih procesov, ki jih izdelki opravijo, kot so barvanje in dodelava, in da se pri pranju sinteti\u010dnih obla\u010dil vsako leto v morje sprosti 0,5 milijona ton mikrovlaken.<\/p>\n\n\n\n Pranje sinteti\u010dnih obla\u010dil predstavlja 35 % spro\u0161\u010danja primarne mikroplastike v okolje. Enkratna obremenitev perila iz poliestra lahko povzro\u010di spro\u0161\u010danje 700.000 mikroplasti\u010dnih vlaken, ki lahko kon\u010dajo v prehranjevalni verigi.<\/p>\n\n\n\n Emisije toplogrednih plinov<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n Ocenjuje se, da je modna industrija odgovorna za 10 % svetovnih emisij ogljika, kar je ve\u010d kot skupni znesek vseh mednarodnih letov in ladijskega prometa skupaj.<\/p>\n\n\n\n Po podatkih Evropske agencije za okolje so nakupi tekstila v EU v letu 2017 ustvarili pribli\u017eno 654 kg emisij CO2 <\/sub>na osebo.<\/p>\n\n\n\n Tekstilni odpadki na odlagali\u0161\u010dih<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n Spremenil se je tudi na\u010din, kako ljudje razpolagajo z obla\u010dili, ki jih ne \u017eelijo ve\u010d hraniti v svojih domovih: \u0161tevilna obla\u010dila se raje zavr\u017eejo kot podarijo.<\/p>\n\n\n\n Od leta 1996 se je koli\u010dina kupljenih obla\u010dil na osebo v EU zaradi nenadnega padca cen pove\u010dala za 40 %. To je povzro\u010dilo skraj\u0161anje \u017eivljenjskega cikla tekstilnih izdelkov: evropski dr\u017eavljani vsako leto porabijo skoraj 26 kg tekstila in jih odvr\u017eejo okoli 11 kg. Rabljena obla\u010dila se lahko izva\u017eajo izven EU, vendar se ve\u010dina se\u017ege ali odlo\u017ei na odlagali\u0161\u010de (87 %).<\/p>\n\n\n\n Po vsem svetu se manj kot 1 % obla\u010dil reciklira kot obla\u010dila, deloma zaradi neustrezne tehnologije.<\/p>\n\n\n\n https:\/\/thefashionpact.org\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/038906e111abca13dce4c77d419e4f21.pdf<\/a>https:\/\/www.europarl.europa.eu\/news\/en\/headlines\/society\/20201208STO93327\/the-impact-of-textile-production-and-waste-on-the-environment-infographic<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Modna industrija je bila ocenjena kot resni\u010dno primerna in pripravljena, da vodi tak\u0161no pobudo \u2013 sektor, kjer bi podjetja lahko sodelovala na podlagi skupnih interesov … <\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/338"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=338"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/338\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":339,"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/338\/revisions\/339"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=338"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Spodaj so opisani najpomembnej\u0161i vplivi tekstilne industrije na okolje:<\/p>\n\n\n\n