Tekstilna industrija je eden najve\u010djih industrijskih sektorjev na svetu. Tekstilna industrija v EU ostaja industrija, ki temelji na MSP. \u017divljenjski cikel tekstila vklju\u010duje pridobivanje surovin, proizvodnjo tkanin, izdelavo obla\u010dil, transport, uporabo, konec \u017eivljenjske dobe: odstranjevanje, ponovna uporaba, recikliranje, valorizacija. Zaradi velikega \u0161tevila izdelkov po vsem svetu, ki se proizvajajo, uporabljajo in odlagajo, ima tekstilna industrija velik okoljski in dru\u017ebeni vpliv.<\/p>\n\n\n\n
Kaj vklju\u010duje tekstilni sektor?<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n Tekstilni sektor je zelo \u0161irok sektor in vklju\u010duje celoten \u017eivljenjski cikel izdelkov iz tekstila. To vklju\u010duje pridelavo naravnih vlaken, proizvodnjo sinteti\u010dnih vlaken, pripravo in predenje tekstilnih vlaken ter tekstilno tkanje in dodelavo tkanin. Nadalje so v tekstilni sektor vklju\u010dena obla\u010dila, proizvodnja gotovih tekstilnih izdelkov, proizvodnja usnja in sorodnih izdelkov, proizvodnja izdelkov iz krzna itd. Del tekstilnega sektorja je tudi zbiranje, predelava, recikliranje in valorizacija tekstilnih odpadkov ter vsi z njimi povezani postopki.<\/p>\n\n\n\n Kak\u0161en je pomen tekstilne industrije v EU?<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n Tekstilna industrija je zelo raznolik sektor, ki igra pomembno vlogo v evropski predelovalni industriji, zlasti v gospodarstvu in blaginji v \u0161tevilnih regijah Evrope.<\/p>\n\n\n\n Obstaja 185 000 podjetij, ki zaposlujejo 1,7 milijona ljudi (6 % proizvodnega evropskega sektorja), ki ustvarijo promet v vi\u0161ini 166 milijard evrov. Sektor v EU ve\u010dinoma temelji na zelo majhnih in majhnih podjetjih z manj kot 50 zaposlenimi.<\/p>\n\n\n\n Kaj je \u017eivljenjski cikel izdelka ali storitve?<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n \u017divljenjski cikel je \u201ezaporedne in medsebojno povezane faze sistema proizvoda (ali storitev), od pridobivanja ali proizvodnje surovin od naravnih virov do kon\u010dnega odlaganja. Faze \u017eivljenjskega cikla vklju\u010dujejo nabavo surovin, na\u010drtovanje, proizvodnjo, prevoz\/dostavo, uporabo, obdelavo ob koncu \u017eivljenjske dobe in kon\u010dno odstranjevanje.\u201c (ISO 14001).<\/p>\n\n\n\n \u017divljenjski cikel tekstila vklju\u010duje pridobivanje surovin, proizvodnjo tkanin, proizvodnjo obla\u010dil, transport, uporabo ter fazo konca \u017eivljenjske dobe: odstranjevanje, ponovno uporabo, recikliranje ali valorizacijo.<\/p>\n\n\n\n Kaj je ocena \u017eivljenjskega cikla izdelka?<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n Ocena \u017eivljenjskega cikla je tehnika analize, ki temelji na oceni okoljskih in\/ali dru\u017ebenih vplivov, povezanih z vsemi fazami \u017eivljenjskega cikla izdelka, ki je od pridobivanja surovin do predelave materialov, proizvodnje, distribucije, uporabe in odlaganje, zasnovano kot od zibelke do groba (linearno gospodarstvo) ali od zibelke do zibelke (kro\u017eno gospodarstvo).<\/p>\n\n\n\n Okoljska ocena \u017eivljenjskega cikla s pomo\u010djo zalog energije in snovi, uporabljenih v \u017eivljenjskem ciklu izdelka, izra\u010duna emisije, izpuste in nastale odpadke ter rezultate pretvori v vplive na okolje. To omogo\u010da razumevanje okoljskega profila izdelka.<\/p>\n\n\n\n Dru\u017ebeni \u017eivljenjski cikel izra\u010duna dru\u017ebene u\u010dinke, povezane z \u017eivljenjskim ciklom izdelka, da dobi dru\u017ebeni profil izdelka.<\/p>\n\n\n\n Z zgornjimi rezultati ter z uporabo ustreznih protokolov in metod je mogo\u010de pridobiti trajnostni profil izdelka ali storitve.<\/p>\n\n\n\n Kaj pomeni \u00abvpliv na okolje\u00bb in \u00abdru\u017ebeni vpliv\u00bb?<\/u><\/strong><\/p>\n\n\n\n Vpliv na okolje je posledica sprememb v okoljskih razmerah, ki jih povzro\u010dajo kakr\u0161ne koli naravne ali \u010dlove\u0161ke dejavnosti.<\/p>\n\n\n\n Okoljski odtis UE (EF3.0 v1.0) uporablja naslednje kategorije vplivov na okolje:<\/p>\n\n\n\n \u2022 podnebne spremembe (ekvivalent co2<\/sub>),<\/p>\n\n\n\n \u2022 tanj\u0161anje ozonske plasti,<\/p>\n\n\n\n \u2022 ionizirajo\u010de sevanje,<\/p>\n\n\n\n \u2022 fotokemi\u010dna tvorba ozona,<\/p>\n\n\n\n \u2022 delci,<\/p>\n\n\n\n \u2022 toksi\u010dnost za \u010dloveka, brez raka,<\/p>\n\n\n\n \u2022 \u010dlove\u0161ka strupenost, rak,<\/p>\n\n\n\n \u2022 zakisanje,<\/p>\n\n\n\n \u2022 evtrofikacija sladke vode,<\/p>\n\n\n\n \u2022 evtrofikacija morja,<\/p>\n\n\n\n \u2022 kopenska evtrofikacija,<\/p>\n\n\n\n \u2022 ekotoksi\u010dnost sladke vode,<\/p>\n\n\n\n \u2022 uporaba zemlji\u0161\u010da,<\/p>\n\n\n\n \u2022 uporaba vode,<\/p>\n\n\n\n \u2022 uporaba virov, fosilnih goriv,<\/p>\n\n\n\n \u2022 uporaba virov, mineralov in kovin.<\/p>\n\n\n\n Dru\u017ebeni vpliv je na\u010din merjenja prispevka dru\u017ebenih in sociolo\u0161kih vidikov, povezanih z \u017eivljenjskim ciklom izdelka ali storitve, za dobrobit ljudi.<\/p>\n\n\n\n Ocena dru\u017ebenega \u017eivljenjskega cikla ocenjuje dru\u017ebeni vpliv v naslednjih kategorijah:<\/p>\n\n\n\n \u2022 delovne pravice in dostojno delo,<\/p>\n\n\n\n \u2022 zdravje in varnost,<\/p>\n\n\n\n \u2022 \u010dlovekove pravice,<\/p>\n\n\n\n \u2022 upravljanje in<\/p>\n\n\n\n \u2022 infrastruktura skupnosti.<\/p>\n\n\n\n Za merjenje okoljskih in dru\u017ebenih vplivov tekstilne industrije obstaja ve\u010d orodij in metod.<\/p>\n\n\n\n Najbolj relevantna orodja in metode, ki se danes uporabljajo za merjenje vplivov na okolje, so ocena \u017eivljenjskega cikla (LCA) in odtisi. \u010ce se osredoto\u010damo na vplive na okolje, je za Evropsko komisijo (2003) metodologija LCA najprimernej\u0161a metodologija za merjenje vplivov na okolje vzdol\u017e dobavne verige, od pridobivanja surovin do njihove kon\u010dne odstranitve. Mednarodna organizacija za standarde ga je standardizirala v standarda ISO 14040 in ISO 14044.<\/p>\n\n\n\n V tem smislu je ocenjevanje socialnega \u017eivljenjskega cikla (SLCA) glede merjenja dru\u017ebenih vplivov na dobavno verigo ena izmed najbolj uporabljenih metod v akademski literaturi.<\/p>\n\n\n\n Raziskovalna skupina SoGRES-MF v okviru projekta SMART H2020 predlaga okvir za oceno trajnosti (SAF) vzdol\u017e dobavne verige. (Za podrobnej\u0161e informacije o uporabi SAF in njegovih glavnih rezultatih glejte naslednje Poro\u010dilo<\/a>)<\/p>\n\n\n\n Evropska komisija (2021): Notranji trg, industrija, podjetni\u0161tvo in MSP. Tekstil in obla\u010dila v EU. Na voljo na:https:\/\/ec.europa.eu\/growth\/sectors\/fashion\/textiles-clothing\/eu_en<\/a><\/p>\n\n\n\n Evropska komisija. 2016. \u201cPilotne smernice o okoljskem odtisu izdelkov za izvajanje okoljskega odtisa EU (PEF) med pilotno fazo okoljskega odtisa (EF)\u201d. Razli\u010dica 5.2 \u2013 februar 2016. Dostopno na: http:\/\/ec.europa.eu\/environment\/eussd\/smgp\/pdf\/Guidance_products.pdf<\/a><\/p>\n\n\n\n <\/a>Mu\u00f1oz-Torres, MJ, Fernandez-Izquierdo, MA, Rivera-Lirio, JM, Ferrero-Ferrero, I., Escrig-Olmedo, E., Gisbert-Navarro, JV (2017). D5.2 Seznam najbolj\u0161ih praks in KPI-jev \u017eivljenjskega cikla tekstilnih izdelkov. Javno poro\u010dilo, projekt SMART H2020. Na voljo na: https:\/\/ec.europa.eu\/research\/participants\/documents\/downloadPublic?documentIds=080166e5bd4e507d&appId=PPGMS<\/a> UNEP-SETAC (2009). Smernice za ocenjevanje dru\u017ebenega \u017eivljenjskega cikla izdelkov. Na voljo na:https:\/\/www.lifecycleinitiative.org\/starting-life-cycle-thinking\/life-cycle-approaches\/social-lca\/<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Tekstilna industrija je eden najve\u010djih industrijskih sektorjev na svetu. Tekstilna industrija v EU ostaja industrija, ki temelji na MSP. \u017divljenjski cikel tekstila vklju\u010duje pridobivanje surovin, … <\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/317"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=317"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/317\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":318,"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/317\/revisions\/318"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ce-iperasmus.eu\/dashboard\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=317"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}