Modna industrija je bila ocenjena kot resnično primerna in pripravljena, da vodi takšno pobudo – sektor, kjer bi podjetja lahko sodelovala na podlagi skupnih interesov in kjer bi lahko imela dejanja potreben obseg in učinek. Brez dvoma ima moda industrija izjemen vpliv. V zadnjih desetletjih je moda doživela znatno rast, saj so se prihodki od oblačil po vsem svetu med letoma 2001 in 2019 podvojili.
1 Danes industrija zaposluje več kot 75 milijonov ljudi po vsem svetu in ustvari 1,5 bilijona EUR prihodkov letno. Pričakuje se, da se bo ta rast nadaljevala s 7-odstotno letno stopnjo do leta 2024, celo s popravkom gospodarske nestabilnosti, ki jo je povzročila pandemija.
2 Tudi modna industrija ima neprekosljiv kulturni vpliv.
3 Kot kolektiv jo sestavljajo blagovne znamke, ki so del vsakdanjega življenja milijard ljudi. V zadnjem desetletju, trajnost je postala vedno večja skrb v industriji, ki jo vodijo zavestni potrošniki, grožnja motenj dobavne verige in regulativna pričakovanja.
4 Tako v industriji že obstaja veliko inovativnih in učinkovitih trajnostnih pobud. Vendar pa je glede na razdrobljeno naravo modne vrednostne verige izjemno zapleteno vprašanje, ki ga lahko v celoti obvladuje en sam subjekt ali posamezno modno podjetje. Številne blagovne znamke in podjetja so naredile pomembne korake: od definiranja prilagojenih trajnostnih ciljev do povečanja sledljivosti dobavne verige za svoje izdelke do vlaganja v preglednost in izobraževanje potrošnikov. Hkrati so fundacije, inkubatorji, pomagale pri razvoju in spodbujanju alternativnih proizvodnih metod in novih gospodarskih okvirov, kot je krožnost.
Vemo, da je mogoča bistveno bolj trajnostna modna industrija – vendar se zavedamo, da okoljskih in družbenih vprašanj ne more rešiti nobena znamka sama. Da bi zmanjšali naš vpliv na okolje na zahtevano velikost, bo sodelovanje ključnega pomena. In sodelovanje mora vključevati predstavnike iz celotnega modnega ekosistema. Potrebujemo blagovne znamke, trgovce na drobno, dobavitelje, dobavitelje in proizvajalce, ki delujejo usklajeno okoli jasno dogovorjenih ciljev in ciljev. Z eno besedo, naša prizadevanja za trajnost morajo biti skupna. Vizija je: spodbuditi velike naložbe in sprejetje nizkoogljičnih usmeritev, biotski raznovrstnosti prijaznih in oceansko ozaveščenih načinov poslovanja v vsej modi.
Kakšen je vpliv tekstilne proizvodnje in industrije odpadkov na okolje?
Hitra moda, ki omogoča stalno dostopnost novih stilov po zelo nizkih cenah, je povzročila močno povečanje količine proizvedenih, uporabljenih in nato zavrženih oblačil.
Za obravnavanje okoljskih vplivov industrij namerava EU pospešiti prehod na krožno gospodarstvo. Komisija je marca 2020 sprejela nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, vključno s strategijo EU za tekstil, z namenom razvoja inovacij in spodbujanja ponovne uporabe v sektorju. Evropski parlament je februarja 2021 glasoval za nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki poziva k dodatnim ukrepom za doseganje ogljično nevtralnega, okoljsko trajnostnega, nestrupenega in popolnoma krožnega gospodarstva do leta 2050. Vključeni so tudi strožji standardi recikliranja in zavezujoči cilji do leta 2030 o uporabi materiala in ogljičnem odtisu.
Spodaj so opisani najpomembnejši vplivi tekstilne industrije na okolje:
Poraba vode
Za proizvodnjo tekstila je treba porabiti veliko vode, da ne omenjam uporabe zemlje za pridelavo bombaža in drugih vlaken. Ocenjujejo, da je tekstilna in oblačilna industrija v letu 2015 porabila skupaj 79 milijard kubičnih metrov vode, medtem ko so potrebe celotnega gospodarstva EU v letu 2017 znašale 266 milijard kubičnih metrov. Nekatere ocene kažejo, da potrebujemo 2700 litrov sveže vode za izdelavo ene bombažne majice, katere količina je enaka količini, ki naj bi jo človek spil v 2,5 letih.
Onesnaževanje vode
Ocenjuje se, da je tekstilna proizvodnja odgovorna za približno 20 % svetovnega onesnaženja pitne vode zaradi različnih procesov, ki jih izdelki opravijo, kot so barvanje in dodelava, in da se pri pranju sintetičnih oblačil vsako leto v morje sprosti 0,5 milijona ton mikrovlaken.
Pranje sintetičnih oblačil predstavlja 35 % sproščanja primarne mikroplastike v okolje. Enkratna obremenitev perila iz poliestra lahko povzroči sproščanje 700.000 mikroplastičnih vlaken, ki lahko končajo v prehranjevalni verigi.
Emisije toplogrednih plinov
Ocenjuje se, da je modna industrija odgovorna za 10 % svetovnih emisij ogljika, kar je več kot skupni znesek vseh mednarodnih letov in ladijskega prometa skupaj.
Po podatkih Evropske agencije za okolje so nakupi tekstila v EU v letu 2017 ustvarili približno 654 kg emisij CO2 na osebo.
Tekstilni odpadki na odlagališčih
Spremenil se je tudi način, kako ljudje razpolagajo z oblačili, ki jih ne želijo več hraniti v svojih domovih: številna oblačila se raje zavržejo kot podarijo.
Od leta 1996 se je količina kupljenih oblačil na osebo v EU zaradi nenadnega padca cen povečala za 40 %. To je povzročilo skrajšanje življenjskega cikla tekstilnih izdelkov: evropski državljani vsako leto porabijo skoraj 26 kg tekstila in jih odvržejo okoli 11 kg. Rabljena oblačila se lahko izvažajo izven EU, vendar se večina sežge ali odloži na odlagališče (87 %).
Po vsem svetu se manj kot 1 % oblačil reciklira kot oblačila, deloma zaradi neustrezne tehnologije.
https://thefashionpact.org/wp-content/uploads/2020/10/038906e111abca13dce4c77d419e4f21.pdfhttps://www.europarl.europa.eu/news/en/headlines/society/20201208STO93327/the-impact-of-textile-production-and-waste-on-the-environment-infographic