Krožni poslovni modeli so nastajajoče področje – ne le v raziskavah, ampak tudi v praksi. Ker so v preteklosti prevladovali linearni vzorci dobavne verige, je pomembno razumeti prednosti in korake izvajanja. Pet poslovnih modelov, ki jih je razvil Accenture, še vedno prevladuje in jih je mogoče združiti na naslednji način: krožna dobava, obnavljanje virov, podaljšanje življenjske dobe izdelka, platforma za skupno rabo in sistem storitev izdelkov (PSS).

Kaj je poslovni model podjetja?

Poslovni model in poslovni koncept sta dva izraza, ki sta se v preteklosti uporabljala zamenljivo in opisujeta »način poslovanja« (DaSilva & Trkman, 2014).  

Nedavno so bili razviti vzorci trajnostnih poslovnih modelov, ki zagotavljajo celovit okvir in navdih za poslovne modele na področju krožnega gospodarstva (Dentchev et al., 2018; Dyllick & Muff, 2016; Evans et al., 2017; Lüdeke-Freund, 2018; Schaltegger et al. 2016; Schneider & Clauß, 2020).

Kako pomembno je to v zvezi s krožnim gospodarstvom?

Gonila krožnega gospodarstva omogočajo prehod s tradicionalnega »linearnega« načina proizvodnje na bolj trajnostnega, spodbujajo jih nastajajoča poslovna tveganja in nastajajoče tehnologije kot gonilna sila za prevzem bolj krožnih načinov proizvodnje podjetij (OECD, 2018; 2019).

Da bi omogočili prehod v krožno gospodarstvo, so določene ovire za MSP, ki jih je treba premagati, kot so ovirajoči predpisi, zahteva po stroških naložb, računovodski sistemi obravnavajo linearno gospodarstvo, prepričevanje strank s trženjem, iskanje partnerjev za sodelovanje, stranke se ne zavedajo, da je krožno gospodarstvo pot naprej, znanstveno znanje o vprašanjih krožnega gospodarstva ne ustreza povpraševanju MSP po znanju (van Renswoude et al., 2015). Vendar pa prevladujejo naslednje priložnosti: inovativnost in konkurenčna prednost, dodatni tokovi prihodkov, dolgoročne pogodbe, povratne informacije o zvestobi strank, številne prednosti notranjega upravljanja virov, koristna partnerstva v celotni vrednostni verigi (van Renswoude et al., 2015).

Uporabo procesov krožnega gospodarstva je mogoče vezati na naslednja področja – raba manj primarnih virov (recikliranje, učinkovita raba virov, izraba obnovljivih virov energije), ohranjanje najvišje vrednosti materialov in izdelkov (podaljšanje življenjske dobe izdelkov, predelava, obnove), ponovna uporaba izdelkov in komponent) ter spreminjanje vzorcev uporabe (izdelek kot storitev, modeli skupne rabe, premik v vzorcih porabe) (Rizos idr., 2017).

Kateri pristopi poslovnega modela obstajajo za doseganje krožnega gospodarstva?

Poslovni modeli za krožnost (BMC) so ena od kategorij, ki se je pojavila pred kratkim (Fraccascia et al., 2019). Med njimi je bilo opredeljenih devet strategij krožnega gospodarstva, ki so razvrščene v naslednje kategorije: pridobivanje materialov, načrtovanje, proizvodnja, distribucija in prodaja, poraba in uporaba, zbiranje in odstranjevanje, recikliranje in predelava, predelava, krožni vložki (Kalmykova idr., 2018). Poleg tega je bilo razvitih osem arhetipov, ki so združeni v 3 kategorije, in sicer tehnološke, družbene in organizacijske (Bocken et al., 2014). V drugem pristopu je bilo identificiranih 26 možnosti oblikovanja poslovnega modela krožnega gospodarstva, ki so združene v ponudbo vrednosti, zagotavljanje vrednosti, ustvarjanje vrednosti in zajemanje vrednosti (Lüdeke-Freund et al., 2019).

Med drugimi sedanjimi pristopi nekateri raziskovalci poslovne modele strukturirajo v krožno zasnovo, optimalno uporabo, krožno podporo in vrste izterjave vrednosti (Achterberg idr., 2016). Drugi razlikujejo poslovne modele glede na materialne tokove, ki jih obravnavajo. Van Renswoude et al.(2015, stran 6) se osredotočajo na štiri do šest ciklov, in sicer: kratke zanke, dolge zanke, kaskade in čiste cikle ter moč dematerializirane storitve in proizvodnje na zahtevo. Na podlagi teh šestih ciklov razvijejo devetnajst poslovnih modelov. Lewandowski(2016) se osredotoča na regeneracijo, skupno rabo, optimizacijo, zanko, virtualizacijo ali izmenjavo in opisuje predlog poslovnega modela kot orodje za razvoj lastnega poslovnega modela krožnega gospodarstva. Opisani in predlagani so tudi ostali podobni poslovni modeli in strategije Bakker et al. (2014) in Bocken et al. (2016).

Najpogosteje uporabljena tipologija pa temelji na tisti, ki jo je razvil Accenture (Lacy et al., 2014), ki se uporablja tudi za različne primere (Stegeman, 2015). Pet poslovnih modelov, ki jim podrobneje sledijo, so: krožna dobava, obnavljanje virov, podaljšanje življenjske dobe izdelka, platforma za skupno rabo in sistem storitev za izdelke (PSS). Te so razčlenjene in povezane s strateškimi in konkurenčnimi prednostmi (Lacy et al., 2020; Lacy & Rutqvist, 2015).