Ko govorimo o krožnem gospodarstvu, mislimo na celo vrsto konceptov in praks, povezanih z zmanjševanjem porabe virov, z optimizacijo fizičnega in tehničnega kapitala, vendar le redko govorimo o tem, kaj to pomeni v smislu človeškega kapitala. Človeški viri predstavljajo človekove sposobnosti, talente, kvalifikacije in izkušnje. Ta kapital je eden od stebrov delovanja podjetij. Zato je nepredstavljivo, da bi bil prehod na krožno gospodarstvo popoln brez novega pristopa k upravljanju s človeškimi viri. Vsa področja upravljanja človeških virov morajo upoštevati in izvajati vidike trajnosti in krožnosti, da bi prispevali k bolj zelenim poslovnim praksam.
Kako visoko je tveganje, če ne boste vlagali v razvoj spretnosti za prehod v krožno?
Nedavna študija Svetovnega gospodarskega foruma je napovedala, da bo 65 % šolarjev zaposlenih na delovnih mestih v prihodnosti, ki trenutno še ne obstajajo. Na primer, v industriji ravnanja z odpadki bo veliko ročnih opravil v prihodnosti zastarelo, saj se bo tehnologija umetne inteligence hitro uvedla v sortirnice.
Krožni trg dela je sestavljen iz vseh vrst delovnih mest v različnih sektorjih, od proizvodnih in ustvarjalnih industrij do upravljanja z odpadki in viri. Delovna mesta v krožnem gospodarstvu, na kratko ‘krožna delovna mesta’, so vsa delovna mesta, ki prispevajo k eni od strategij okvira DISRUPT (Circle Economy (2020)). Circle Economy opredeljuje različne vrste krožnih delovnih mest:
• Ključna krožna delovna mesta: Ta delovna mesta zagotavljajo, da so cikli surovin zaprti in tako tvorijo jedro krožnega gospodarstva. Vključujejo delovna mesta v sektorjih obnovljive energije, popravil, odpadkov in upravljanja z viri.
• Vmesne krožne zaposlitve: ta delovna mesta omogočajo pospeševanje in nadgradnjo temeljnih krožnih dejavnosti in tako tvorijo podporno lupino krožnega gospodarstva. Vključujejo delovna mesta na področju lizinga, inženiringa in digitalne tehnologije – čeprav le tista, ki dejansko prispevajo k krožnosti.
• Posredna krožna delovna mesta: Ta delovna mesta zagotavljajo storitve zgornjim primarnim krožnim dejavnostim in tako tvorijo dejavnosti, ki posredno podpirajo krožno gospodarstvo. Sem spadajo na primer delovna mesta v izobraževanju, logistiki in javnem sektorju.
ILO (2019) predlaga, da se obseg, v katerem bo treba delovne vloge prilagoditi in izpopolniti za delo na bolj zelene načine, povečuje s stopnjo poklicnih spretnosti. Na primer, praktični delavci lahko zahtevajo manjše vedenjske prilagoditve, ki jih je mogoče večinoma naučiti na delovnem mestu. Medtem ko se večina na novo nastajajočih vlog ustvarja v okviru visoko kvalificiranih poklicev s povpraševanjem po specializiranih veščinah, ki zahtevajo višjo raven izobrazbe ali dolgoročne programe izpopolnjevanja.
Podoben vzorec sprememb se lahko včasih uporablja za prehod na znanja, potrebna na področjih krožnega gospodarstva. Ob tem, da diverzifikacija nalog in napredka tehnologije zahteva splošno izboljšanje znanja, krožno gospodarstvo zahteva tudi temeljni premik v miselnosti na vseh ravneh delovne sile. Vodstvo v javnem in zasebnem je potrebno za spodbujanje sistemskega razmišljanja med delavci v vseh sektorjih, ki prispevajo k krožnemu gospodarstvu.
Upravljanje človeških virov ima ključno vlogo pri tem, kako dobro se podjetja prilagajajo in uporabljajo bolj zelene in s tem tudi bolj krožne poslovne prakse. Različna področja upravljanja človeških virov lahko vplivajo na pospeševanje trajnostnih praks in uspešnosti podjetja, kot so na primer proces zaposlovanja, usposabljanja, ocene uspešnosti in strukture nagrajevanja, organizacijska kultura, ekipe in opolnomočenje zaposlenih. Na vsa ta kadrovska področja je treba biti pozoren pri vzpostavljanju zelenih praks v podjetju, da bi dosegli najboljše možne rezultate zelene/krožne preobrazbe. Pozornost na »človeško plat« krožnega gospodarstva, poleg vidikov proizvodnih metod in tehnoloških rešitev, je pomemben vidik pri implementaciji krožnih praks v podjetjih (Jabbour 2019).
Zaposlovanje: Podjetja lahko poleg drugih dejavnikov, kot so kvalifikacije in predhodne delovne izkušnje, upoštevajo miselnost in ambicioznost bodočih zaposlenih v zvezi s spodbujanjem trajnostnih praks v podjetju, tako da vključujejo krožne veščine, kot je npr. sistemsko razmišljanje, v proces zaposlovanja in izbirne odločitve.
Usposabljanje: Podjetja lahko krepijo ozaveščenost in nudijo usposabljanje o temah trajnosti in krožnih veščin v okviru svojih programov razvoja zaposlenih za novo zaposlene in obstoječe zaposlene.
Ocena uspešnosti in nagrajevanje: podjetja lahko vključijo trajnostne ukrepe v ocenjevanje svojih zaposlenih in povežejo nagrade, kot so napredovanja ali povišice, z ukrepi okoljske in družbene uspešnosti.
Organizacijska kultura: človeški viri si lahko prizadevajo za bolj trajnostno organizacijsko kulturo, tako da oblikuje ciljne kampanje in ozaveščanje o teh vidikih ter zagotavlja prostor za spodbujanje živih trajnostnih praks.
Opolnomočenje zaposlenih: Podjetja lahko okrepijo opolnomočenje zaposlenih s spodbujanjem okoljskega vedenja in pobud svojih zaposlenih. Izvajanje trajnostnih in/ali krožnih praks lahko združuje pristop od zgoraj navzdol in pristop od spodaj navzgor, ki ga vodijo zaposleni.
Ekipe: Podjetja lahko ustanovijo ekipe, ki so namenjene inovacijam in izvajanju nalog in procesov, ki so posebej osredotočeni na trajnost, da okrepijo ozaveščenost in pobudo zaposlenih o teh temah.
Krožno gospodarstvo (2020). Delovna mesta in spretnosti v krožnem gospodarstvu: stanje in prihodnje poti. Na voljo na:https://www.circle-economy.com/resources/jobs-skills-in-the-circular-economystate-of-play-and-future-pathways
Krožno gospodarstvo (2021). Krožno upravljanje človeških virov: Briefing za kadrovske strokovnjake o oblikovanju prihodnosti krožnega gospodarstva. Na voljo na:https://assets.website-files.com/5d26d80e8836af2d12ed1269/607d8856980f6e851593a235_20210419%20-%20CJI%20Brief%20HR%20-%20source%man20mm%20-20source%20-200000000000000
Krožno gospodarstvo in Ehero (2016).Krožna delovna mesta: razumevanje zaposlovanja v krožnem gospodarstvu na Nizozemskem. Dostopno na: https:// new.circle-economy.com/jobsskills/resources
Mednarodna organizacija dela (2019). Spretnosti za bolj zeleno prihodnost: globalni pogled. Dostopno na: https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/—ed_emp/documents/publication/wcms_732214.pdf
Mednarodna organizacija dela. (2018).Svetovna zaposlovanje in socialni obeti 2018: Ozelenitev z delovnimi mesti. Dostopno na: https://www.ilo.org/weso-greening/documents/WESO_Greening_EN_web2.pdf
Jabbour, Charbel Jose Chiappetta, et al. «Kdo je odgovoren? Pregled in raziskovalna agenda na ‘človeški strani’ krožnega gospodarstva.» Časopis čistejše proizvodnje 222 (2019): 793-801.