Krožno gospodarstvo je tako okoljsko kot poslovno smiselno. V krožnem gospodarstvu rast ne zahteva več vse večjega pridobivanja in porabe virov, energije, vode in primarnih surovin. Manj je odpadkov, izdelki in viri pa ohranjajo svojo vrednost v gospodarstvu čim dlje. Krožno gospodarstvo potrebuje več kot tradicionalni R&R ali delni pristop do tehnologij: potrebuje spremembe v celotnih sistemih in skupna prizadevanja raziskovalcev, tehnoloških centrov, industrije in MSP, primarnega sektorja, podjetnikov, uporabnikov, vlad in civilne družbe. Potrebuje ugodne regulativne okvirje ter dodatne javne in zasebne naložbe v smislu inovacij.
Kako lahko podjetja v svoje dejavnosti raziskav in razvoja vključijo načela krožnega gospodarstva?
Danes podjetja potrebujejo nove korporativne strategije in modele za zaščito dobičkonosnosti in konkurenčnosti ter ohranitev naravnih virov. Podjetja se lahko na izzive trajnosti odzovejo na drugačen način, bodisi proaktivno bodisi obrambno, v skladu s poslovnimi modeli in prednostnimi nalogami. Nekatera podjetja spodbujajo zelene in krožne pobude za doseganje «etičnega vodstva» in ustvarjajo pozitivne učinke na podobo podjetja, druga podjetja pa so usmerjena predvsem na znižanje stroškov z boljšo uporabo surovin, medtem ko se druga podjetja osredotočajo na porabo energije in prihranke.
Kakšno je lahko upravljanje inovacij v povezavi s krožnim gospodarstvom?
Uresničitev krožnega gospodarstva pomeni več sprememb. Na primer: i) vedenjske spremembe potrošnikov, ki morajo sprejeti različne življenjske sloge in načine porabe ter; ii) zakonske spremembe, ki vključujejo na primer uvedbo javnih spodbud ali novih predpisov za obravnavo izrabljenih proizvodov in sekundarnih surovin. Zato inovacije, ki so strogo mišljene kot »tehnološke inovacije«, niso edini gonilnik, ampak v določenih primerih ključni dejavnik. Tri vrste sprememb krožnega gospodarstva v zvezi z uporabo tehnologije v vrednostni verigi izdelkov so naslednje:
- Izdelki/storitve, ki predstavljajo popolnoma novo rešitev, ki se močno zanaša na tehnologijo in manj na vedenje specifičnih potrošnikov. Primer tega razreda je biorazgradljiva plastika, ki je že zavzela nekaj tržnih deležev;
- Izdelki/storitve, pri katerih je tehnologija manjšega pomena, vendar je vedenje potrošnikov temeljnega pomena, prilagajanje na drugačen slog porabe pa je ključni dejavnik uspeha. Primer, ki ga prinaša prej omenjena publikacija, je širjenje trgovin brez embalaže;
- Izdelki/storitve, pri katerih je slog potrošnikov temeljni in kjer je tehnologija ključni dejavnik. Primeri te vrste so storitve delitvene ekonomije (npr. kolesa, avtomobili in celo pomivalni stroji), kjer uporaba digitalnih platform olajša implementacijo poslovnega modela.
Kako lahko podjetja izkoristijo sodelovanje deležnikov in industrijske mreže za spodbujanje razvoja novih tehnologij krožnega gospodarstva?
To je mogoče le s perspektivo, ki je dovolj blizu, da pozna potrebe podjetij in dovolj široka, da vidi možnosti za prehode in sodelovanje, neposredno v stiku z dobrim poznavanjem industrijskih sektorjev in regij v smislu inovacij, obeta uspeh. Dober način za ozaveščanje in navdih je prikaz dobrih praks in uspešnih primerov. Vloga povečevanja ozaveščenosti in navdihovanja deležnikov se zdi bolj primerna za organizacije kot za regionalne oblasti, najverjetneje zato, ker so organizacije grozdov bližje deležnikom in uporabljajo enak način govora.