Na poti do uspešnega izvajanja praks krožnega gospodarstva je več ovir, ki jih je mogoče združiti v kulturne, tehnološke, zakonske in tržne ovire. Za njihovo premagovanje je potreben temeljni premik paradigme, ki ga lahko sprožijo kampanje ozaveščanja ter politične spodbude in predpisi.
Kateri so izzivi, ki bi lahko ovirali preobrazbo v smeri krožnosti?
Možne ovire za premik v smeri bolj krožnega lahko vključujejo: pomanjkanje podpore najvišjega vodstva/lastnika, finančne ovire, pomanjkanje vladne podpore in učinkovite zakonodaje, pomanjkanje informacij (tj. pomanjkanje znanja o splošnem konceptu krožnega gospodarstva in njegovih koristih), administrativna bremena, pomanjkanje tehničnih veščin, kot izziv pa se pojavlja tudi pomanjkanje podpore omrežja ponudbe in povpraševanja (Rizos idr., 2015; Rizos idr., 2016; Kirchherr et al., 2018). Trije glavni izzivi so pomanjkanje podpornega omrežja ponudbe in povpraševanja, pomanjkanje kapitala in pomanjkanje državne podpore (Rizos idr., 2016). Poleg tega se najbolj proaktivna podjetja (že aktivna podjetja) pri izvajanju ukrepov krožnega gospodarstva srečujejo z običajnimi ovirami, kot so administrativni postopki, predpisi in pomanjkanje človeških virov za izvajanje teh praks, medtem ko podjetja, ki niso izvajala ukrepov krožnega gospodarstva, menijo, da so ovire predvsem pri financiranju, naložbah, stroških in koristih najpomembnejše (Garcés-Ayerbe et al., 2019).
Kako je mogoče premagati te ovire?
Na splošno je treba povečati znanje o temi in možnostih zelenega poslovnega modela, kar morajo spodbujati evropske in nacionalne politike. To bi lahko pomagalo vplivati na preference potrošnikov, tržne vrednostne verige in kulturo podjetja. Natančneje, to je mogoče doseči z oblikovanjem namenskih trgov in skupnostnih praks (Rizos idr., 2015; 2016).
Na bolj temeljni ravni so, okoljska kultura podjetja (tj. kultura podjetja, miselnost vodje ali izvršnega direktorja), mreženje (tj. pridružitev podobno mislečim MSP in članstvo) in podpora mreže povpraševanja pri iskanju ali podpori zelenih izdelkov so označeni kot pospeševalci (Rizos idr., 2016). Potreben je premik paradigme, ki izzove željo MSP, da razmišljajo o koristih in ukrepih krožnega gospodarstva ter jih izvajajo (Thorley et al., 2019). Na politični ravni bi bilo treba izboljšati predpise o krožnem gospodarstvu, da bi podjetjem olajšali izvajanje strategij, ki jih bodo naredile bolj trajnostne (Garcés-Ayerbe et al., 2019; Thorley et al., 2019). Podjetja, ki niso uvedla ukrepov CE, menijo, da so najpomembnejše ovire pri financiranju, naložbah in stroških in koristih. Z drugimi besedami, zdi se, da podjetja verjamejo, da so jih gospodarski dejavniki ovirali, zato si bomo to tematiko podrobneje ogledali. To bi bilo mogoče rešiti z mehanizmi financiranja, saj je začetek dejavnosti krožnega gospodarstva povezan z naložbami v raziskave in razvoj (R&R). Te mehanizme financiranja bi lahko uskladili z naslednjimi tremi fazami, ki jim večina MSP sledi kot postopno napredovanje: (1) začenši z izvajanjem ukrepov za recikliranje in ponovno uporabo materialov, (2) izvajanje ukrepov za zmanjšanje porabe energije in preoblikovanje izdelkov, (3) ponovno razmišljanje porabi vode in se prestop na obnovljive vire energije (Garcés-Ayerbe et al., 2019). Vendar pa ni enotnega pristopa, ki bi ustrezal vsem, zato morajo politike upoštevati različne sektorje in velikosti podjetij (Trianni & Cagno, 2012).