Logistika ima ključno vlogo pri uspehu novih poslovnih modelov za krožno gospodarstvo. Hkrati zahtevana prilagojena logistika predstavlja izziv, saj se bistveno razlikuje od trenutnih operativnih modelov in logističnih struktur.
Stroškovna učinkovitost in ekološko upravljanje dobavne verige bo temeljna zahteva dobro delujočega krožnega gospodarstva. Po mnenju podjetij, ki delujejo v krožnem gospodarstvu, so logistični stroški krožnega gospodarstva večinoma previsoki. V dobavni verigi manjka ponudba storitev in operaterjev. Sodelovanje med podjetji in logističnim sektorjem je še vedno nizko. Te pomanjkljivosti v mnogih primerih tvorijo oviro za nove posle v krožnem gospodarstvu ali pa bistveno poslabšajo njegovo dobičkonosnost.
Nobeno podjetje ne more samostojno postati popolnoma krožno, če je del mreže drugih podjetij. Tako kot v naravi je potrebno v tem primeru razmišljati kot o ekosistemu.
Kakšna je vloga in potencial logističnega sektorja v krožnem gospodarstvu?
«Vzemi, naredi, zavrzi» ni več izvedljiv način delovanja v hitro razvijajoči se industriji potrošniškega blaga. Milijarde oblačil vsako leto najdejo pot na odlagališčih, plastične steklenice onesnažujejo oceane, elektronski odpadki so škodljivi. Krožno gospodarstvo je sistem, ki se obnavlja v zaprti zanki. Izdelki se uporabljajo, predelujejo, popravljajo in uporabljajo kot input/material za več izdelkov in se ne odlagajo kot odpadek.
Načelo krožnega gospodarstva je ohraniti surovine v gospodarskem ciklu čim dlje, hkrati pa ustvariti najmanjšo možno količino odpadkov in emisij. Da bi to dosegli, je treba izdelke in materiale ob koncu življenjske dobe ohranjati na najvišji možni ravni ustvarjanja vrednosti glede na njihovo prvotno uporabo. Prilagojeni logistični koncepti za usklajevanje tako materialnih kot informacijskih tokov – poleg inovativnih poslovnih modelov in novih pristopov k oblikovanju izdelkov za recikliranje – so pomemben temelj za to delo in nujni za uresničitev krožnosti v gospodarstvu.
Koncept krožnega gospodarstva v svojih osnovnih predpostavkah uporablja tako stare kot nove koncepte, ki spodbujajo blažitev škodljivih vplivov na okolje s produkti, ki jih proizvajajo podjetja, in vključujejo naslednje koncepte (Oksana Seroka-Stolka idr., 2019):
- od zibke do zibelke (C2C),
- 3R (zmanjšaj, ponovno uporabi in recikliraj) in 4R (zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj in popravi),
- LCA,
- čistejša proizvodnja,
- industrijska ekologija,
- trajnostno upravljanje dobavne verige in
- zelena dobavna veriga.
Logistični sektor ima ključno vlogo v krožnem gospodarstvu. Proizvodni in uporabniški procesi morajo biti povezani, da se ustvari sistem brez odpadkov. Krožno gospodarstvo ponuja veliko priložnosti logističnim podjetjem, da spremenijo svojo vlogo, uvedejo inovacije in izkoristijo priložnosti. Številne od teh priložnosti so navedene spodaj (zemljevid znanja: Krožno gospodarstvo, 2021):
- Upravljanje verige
Prehod na krožno gospodarstvo ponuja priložnosti za logistični sektor, tako v smislu delovnih mest kot zmanjšanja CO₂. Velika priložnost je usklajevanje sodelovanja v vrednostni verigi. Ponudnik logističnih storitev ima pogosto vpogled v to, od kod prihajajo tokovi surovin in katere surovine iščejo v drugih organizacijah. Povezovanje ponudbe in povpraševanja zagotavlja zaprtje ciklov. Da bi izpolnili vlogo direktorja verige, morajo ponudniki logističnih storitev prevzeti pobudo za iskanje sinergije med različnimi členi verige.
- Skupna logistika
Sodelovanje med logističnimi deležniki v krožnem gospodarstvu ima številne prednosti v smislu učinkovitosti in trajnosti: premik od lastništva izdelkov k lizingu in dostopu do različnih nivojev v dobavni verigi; pomen strukturne fleksibilnosti in start-upov v regionalnih ali krajevnih zankah; odprte in zaprte materialne zanke v tehničnih in bioloških ciklih; tesnejše sodelovanje znotraj in izven neposrednih industrijskih meja itd. Souporaba prostornine v tovornjakih na primer zagotavlja, da ni tovornjakov pod zmogljivostjo (učinkovitost) in da je potrebnih manj tovornjakov, s čimer se prepreči izpušni plin (zmanjšanje CO₂).
- Sinhro modalnost
Uporaba sinhro modalnosti pomeni, da je potrebno oblikovati dober sistem, v katerem se lahko med seboj povežejo poti tovornjakov, vlakov, čolnov, koles itd. Če je mogoče učinkovito menjati prevozno sredstvo, boste ustvarili multimodalno, sinhronizirano logistično verigo. Sinhro modalnost je opredeljena kot »evolucija inter- in somodalnih« transportnih konceptov, kjer deležniki v prometni verigi aktivno sodelujejo znotraj kooperativnega omrežja, da bi fleksibilno načrtovali transportne procese in da bi lahko v realnem času preklapljali med načini prevoza, prilagojenimi razpoložljivih virov. V tem primeru ustvarite čim bolj trajnostno verigo.
- Podatkovna infrastruktura
Za omogočanje sinhro modalnosti in kolaborantivne logistike je potrebna napredna podatkovna infrastruktura, ki lahko zagotavlja sledenje in pregled v realnem času. V tem centralnem digitalnem ‘hubu« je mogoče povezati vse dobavne verige. Nove metode, kot je veriga blokov, lahko zagotovijo orodja za omogočanje takšnega omrežja.
- Delitev ekonomije
V ekonomiji delitve se pričakuje, da si bodo zasebni in poslovni deležniki delili izdelke, ki so dražji. Poleg digitalnih storitev, ki se izvajajo s platformo za skupno rabo, obstajajo tudi družbena in fizična mesta, kjer skupnosti preizkušajo potencial sodelovalnih in inovativnih rešitev: nakupovalne skupine, časovno bančništvo, družabna ulica, prostori za co-working (skupni delovni prostori). Dostop do blaga in storitev, ki ga spodbujajo poslovni modeli delitve, se pojavlja namesto starejšega modela, ki temelji na zasebni lastnini in potrošniškem pogledu na družbo. Ker morajo podjetja biti sposobna pravočasno dostaviti naročeno svojim strankam, je za to izziv oblikovati učinkovito logistično infrastrukturo za dosego cilja.
Logistika sama ne more izvesti preobrazbe v krožno gospodarstvo na enak način, kot ni mogoče izkoristiti transformativnega potenciala v krožno gospodarstvo brez ustreznih logističnih rešitev. Za dejansko realizacijo krožnih logističnih omrežij je treba razviti aplikacijsko usmerjene inovacije ob upoštevanju povratnih učinkov in vplivov na okolje.
Ripanti, EFinTjahjono, B.(2019), «Razkrivanje potencialov vrednot krožnega gospodarstva v logistiki in upravljanju dobavne verige», The International Journal of Logistics Management, letn. 30, št. 3, str. 723-742.https://doi.org/10.1108/IJLM-04-2018-0109, Zemljevid znanja: Krožno gospodarstvo. (2021) Na voljo na:https://kenniskaarten.hetgroenebrein.nl/en/
Fennemann, Verena; Hohaus, Kristjan; Kopka, Jan-Filip:Gibanje v krogih: Logistika kot ključni dejavnik za krožno gospodarstvo: Prihodnji izzivi pri upravljanju logistike in dobavne verige; Bela knjiga Dortmund: Fraunhofer IML, 2018 Dostopno na:https://circulareconomy.europa.eu/platform/sites/default/files/fennemann_logistics_as_key_enabler_for_ce_2018.pdf
Oksana Seroka-Stolka, et al.: Zelena logistika in krožno gospodarstvo, Transportation Research Procedia 39 (2019) 471–479, Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352146519301371